Opis
Magnet DIŠI PO MUZEJU, ki smo ga v Notranjskem muzeju Postojna zasnovali na osnovi anekdote.
Anekdota.
Ekipa Notranjskega muzeja je v lokalnem vrtcu izvajala delavnico za otroke. Pedagoginja je predstavljala različne muzejske predmete, med njimi tudi kost rjavega medveda. Otroci so stremeli vanjo odprtih ust in goltali njene besede. Pedagoginja se je odločila, da bo kost dala vsakemu otroku v roko, da si jo bo lahko dobro ogledal, jo potežkal, povohal… Kost je zaokrožila med otroci, ki so si jo pazljivo podajali, dokler ni prišla v roke drobne deklice. Pedagoginja jo je vpraša, če je kost težka in če kaj smrdi. “JA!” Odgovor se je pedagoginji zdel čuden, zato je vprašal dalje: “Po čem pa smrdi?” Deklica pa je brez premišljevanja zakričala: “PO MUZEJU!” [smeh]
Ekipa Notranjskega muzeja je v lokalnem vrtcu izvajala delavnico za otroke. Pedagoginja je predstavljala različne muzejske predmete, med njimi tudi kost rjavega medveda. Otroci so stremeli vanjo odprtih ust in goltali njene besede. Pedagoginja se je odločila, da bo kost dala vsakemu otroku v roko, da si jo bo lahko dobro ogledal, jo potežkal, povohal… Kost je zaokrožila med otroci, ki so si jo pazljivo podajali, dokler ni prišla v roke drobne deklice. Pedagoginja jo je vpraša, če je kost težka in če kaj smrdi. “JA!” Odgovor se je pedagoginji zdel čuden, zato je vprašal dalje: “Po čem pa smrdi?” Deklica pa je brez premišljevanja zakričala: “PO MUZEJU!” [smeh]
Ker zgleda, da predmeti (in morda tudi kustosi) že “smrdimo” po muzeju smo se odločili, da zgodbo drobne deklice uporabimo pri zasnovi novih muzejskih izdelkov, med njimi magnetov in nogavic. Pri tem pa smo si šli vseeno malce “na roke” in na izdelke raje zapisali “DIŠI PO MUZEJU.”
